O izdelku

Ajda se je začela gojiti pred več kot 5 tisoč leti. Številni viri navajajo, da je domovina te žitarice severna Indija in Nepal, kjer jo imenujejo "črni riž", medtem ko jo danes v številnih evropskih državah zaradi podobnosti semen z bukovimi oreščki imenujejo "bukova pšenica". Vzhodni Slovani so jo začeli imenovati "grečka", saj so jo v 7. stoletju prinesli iz Bizanca, kjer so jo predvsem v samostanih gojili grški menihi.

Prednosti ajde

Ajdo loči od drugih žit predvsem visoka vsebnost železa, ki ga naše telo potrebuje za vezavo in prenos kisika. Njena druga pomembna značilnost je popolna odsotnost glutena, ki upočasjuje presnovne procese. Poleg železa ajda vsebuje naslednje elemente: fosfor, magnezij, cink, mangan, baker, selen, kalcij, kalij, pa tudi silicij, klor, natrij in mnoga druge. Ajda je bogata z vitamini skupine B (B1, B2, B3, B6 in B9), ki normalizirajo delovanje kardiovaskularnega in centralnega živčnega sistema. Vsebuje tudi vitamin E, ki ima antioksidativni učinek in ščiti celice pred prostimi radikali, pa tudi vitamin A, ki zmanjšuje tveganje za očesne bolezni, vpliva na krepitev kosti in obnavljanje tkiv.

Priporoča se

Zaradi visoke vsebnosti železa se uživanje ajde priporoča predvsem tistim, ki trpijo za anemijo. Zaradi odsotnosti glutena jo lahko uživajo ljudje s celiakijo (intoleranco na gluten), primerna pa je tudi za ljudi z astmo ali z luskavico. Rutin, ki ga najdemo v ajdi, vpliva na krepitev sten krvnih žil, absorpcijo vitamina C in znižanje kislosti v želodcu, zato je pomembna za ljudi, ki imajo visok krvni tlak ali trpijo za gastritisom. Ajda ima srednji glikemični indeks (60-50), ki je pomemben dejavnik v prehrani ljudi s sladkorno boleznijo.